Utrip župnij

Se vam vojna še vedno zdi nekje daleč?

A čas srca teče drugače. In vojna se začenja v srcih že davno preden odjeknejo prve eksplozije, padajo granate in v dom vdirajo zlovešče sence, ki streljajo brez razloga, brez vesti.

Začne se, ko si ljudje ne gledajo več v oči. Se spomnite, kdaj ste nazadnje koga, na primer svojega moža, ki ga neizmerno ljubite, zrli v oči več kot pol minute? Poskusite. Je izredno težko, ker v tem dolgem zrenju padejo maske, ki si jih nadeneš, da bi ugajal drugim in sebi, padejo zidovi, ki si jih zgradil, da te drugi ne bi več prizadeli. In naenkrat ta oseba ni več sovražnik, ampak človek, s katerim imaš odnos.

Vojna se tudi začne, ko sosedje ne govorijo več med seboj, ko iz družbe izgine sočutje do šibkejših, do drugačnih, do bolnih, …, ko ljudje ubijajo svoje nerojene otroke in onemogle starejše. In ko vse to ZLO postane del nas, družbeno sprejemljivo.

Se vam vojna še vedno zdi nekje daleč?

Spomin, neutruden spomin na človeško krutost lahko ustavi to grozljivo družbeno kolesje, ki se vrti proti vojni. Spomin, iz katerega raste nova moč, da spoštujemo in ljubimo Življenje, kakor nas je naučil naš nebeški Oče.