25.11.2018

Obnavljamo streho, a hkrati gradimo občestvo

25.11.2018: Podnanos
Danes, ob blagoslovu obnovljene strehe, smo Bogu hvaležni, ker se je vse izšlo tako, kot smo zelo potihoma upali in si želel. Če sem še sredi poletja slišal »spodbudo« v smislu: nekaj boste zbrali, nekaj boš pa še kredit vzel, se danes lahko veselimo, ker delo zaključujemo s poravnanimi računi (do konca leta bo poravnan še del iz sredstev Ministrstva za kulturo, nekaj pa bomo zbrali še sami). Vaščani smo lahko ponosni nase, da nam je uspelo in da smo biseru župnije dali streho, kot se spodobi za rojstni kraj slovenske himne. Ponosni smo tudi na izvajalca obnove, podjetje Ozbič d.o.o. in g. Aleša Bratoža.
Razmišljanje hvaležnosti bom začel na koncu, v dneh, ko so delavci pospravljali in odvažali gradbene odre, dvigali in druge stvari, ki so zaznamovala gradbišče. Te delavce smo lahko opazovali dobrega pol leta, občudovali njihovo marljivost, požrtvovalnost, natančnost, kljubovanje različnim vremenskim dogodivščinam – burji, dežju, poletni vročini ... Iz njihovega dela smo mogli zaznati ne samo strokovnost, ampak tudi ljubezen do kulturne dediščine in spoštovanja tistih, ki so postavili to cerkev in takšno streho z veliko manj tehničnih pripomočkov, orodja.

Tudi s strani domačinov, župljanov je celotno obnovo – tu mislimo od priprave, načrtovanja do same izvedbe – zaznamovalo izredno spoštovanje do zgodovinskih korenin, ki so botrovale izgradnji tega svetišča. Ves čas smo se zavedali našega »dolga« hvaležnosti do prednikov, ki so cerkev zgradili, jo vzdrževali, in odgovornosti do novih rodov, ki prihajajo, da bi jim ob tem delu privzgojili ponos in pripadnost kraju, župniji, narodu. Spoštovanje korenin kraja, vernosti v kraju, kulturne dediščine so pomembni pri vzgoji klenih in ponosnih osebnosti.
Nenapisano geslo obnove je »Obnavljamo streho, a hkrati gradimo občestvo«. Ves čas smo poudarjali povezovanje, sodelovanje, vključenost vseh in ob tem pazili, da ne bi nikogar izpostavljali. Vsak se je vključil v »projekt obnove« na način, ki ga je prepoznal za njemu najbližjega. Ves čas smo skrbeli tudi za transparentnost in redno objavljali npr. zbrane darove za obnovo.

Danes, ko na delo ponovno kličemo Božjega blagoslova, smo ponosni in veseli, da je streha zasijala in že od daleč poudarja, da je to kraj zbiranja občestva, ki želi tudi v bodoče ostati odprto za vsakega in pripravljeno graditi dom. Bogu smo hvaležni za varstvo in blagoslov, kajti brez njegove bližine bi bilo težko. Mnoge je te dni slišati, da je ta obnova pravi mali čudež in res je mogoče občutiti veselje, ki smo ga lahko deležni le, ko je Bog med nami. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se »vzidali« v novo streho občestva Cerkve.
Tomaž Kodrič