15.02.2020

Kaj je bil kdo iz župnije na svetopisemskem maratonu? In koliko je bil minimaratoncev?

01.02.2020: Ljubljana, Podnanos
Vprašanjih iz naslova sta se v tedno po svetopisemskem martatonu in mini maratonu nekajkrat pojavili in udeleženci se vam opravičujemo, ker smo potrebovali kar nekaj časa, da strnem svoje vtise in jih podelimo. Z veseljem pa vam lahko potrdimo, da smo bili deležni milosti obeh dogodkov.
SSP-stud-lux_RGB.jpg
Na svetopisemski maraton smo šli štirje in najprej me je nagovorila pot na dogodek, ko smo se med drugim spraševali, katera svetopisemska knjiga nas čaka letos in izražali upanje, da nam bo prizanešeno branje imen. Pot je kar prehitro minila in kot bi mignil smo bili pred vrati kapele Antonovega doma na Viču. Vstopili smo v kapelo in prisluhnili skupini pred nami. Brali so preroka Izaija. Naše upanje se je uresničilo in prevzeli smo branje. Ko sem bral in polsušal besedila preroka Izaija, so se me globoko dogaknila. Kljub temu, da smo navajeni preroka Izaija, sem ob takem načinu branja in poslušanja povsem drugače nagovorjen. Besedilo me je nagovarjalo na nov način, skoraj tako, kot bi ga prvič brala oziroma poslušal. Res bogata izkušnja, ki bi jo privoščil prav vsakemu.

Po izkušnji svetopisemskega maratona se je še povečalo napeto pričakovanje mini maratona v župniji. Letos smo si ga drznili podalšati za eno uro. Odločili smo za branje Janezovega evangelija in Apostolskih del. Izkušnja je bila podobna maratonski. V veliko veselje je bilo tudi večje število udeležencev in tudi odziv nekaterih birmancev, ki so so se pridružili. Težko je z besedami povedati, kako hitro mine ura, dve, tri srečevanja z Božjo besedo.

Branje, poslušanje Božje besede naprej napolnjuje z globokim notranjim mirom. Čudovito nas tudi povezuje v občestvo, ko drug drugemu oznanjamo Njegovo besedo in tako postajamo orodje v Njegovih rokah. Ob milostih takega dogodka si preprosto želiš, da bi se ponovil in da bi te milosti bil deležen še kdo.