01.06.2001

Sv. Frančišek Ksaverij na Lozicah

Sv. Frančišek

LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana obzidana cerkev leži sredi vasi. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na južni strani, ladja s kapelo na isti strani in zvonik. Zid okrog cerkve je na vzhodu in zahodu predrt z baročnima vhodoma, ki ju obstopa par slopov z obeliskoma in prekinjenim segmentnim zatrepom.

ZGODOVINA: 1648 se cerkev omenja kot Sv. Gotard. Patronat se je spremenil ok. 1782, ko se omenja zavetnik sv. Frančišek Ksaver, leto pozneje pa bratovščina sv. Frančiška Ksaverja pri cerkvi sv. Gotarda. Župnija na Lozicah je bila ustanovljena 1892. Sedanja cerkev je bila verjetno sezidana v 2. pol. 17. stol. Zvonik je iz 1717. Poznobaročna kapela Žalostne Matere Božje je bila prizidana v 3. četrt. 18. stol.

ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna, kapela kvadratna, prezbiterij pa ima triosminski zaključek. Pred pročeljem stoji zvonik oglejskega tipa, katerega zvonica se odpira s tremi vhodi. V sklepnik Z arkade je med rastlinsko ornamentiko vklesana letnica 1717. V drugem nadstropju je okroglo okno s kamnito žarkasto obrobo. Vse vogale cerkve obrobljajo kamniti šivani robovi. Pod streho, pokrito s skrilastimi ploščami, teče konzolni venec.

NOTRANJŠČINA: Ladja je pokrita z zrcalnim obokom s sosvodnicami, ki sloni na venčnem zidcu. Zrcalo je obrobljeno s štukiranim okvirjem, znotraj katerega so trije manjši okvirji.

Prezbiterij je pokrit z banjastim obokom s sosvodnicami, ki je oprt na konzole. Od ladje ga ločuje slavolok na kaneliranih pilastrih.

Kapela se v ladjo odpira s pilastrskim slavolokom. Pilastri in volutne konzole nosijo venčni zidec in križni obok, ki ga sestavljajo štiri sosvodnice. Oltarno steno obroblja slavolok z agrafo.

OPREMA: Neoromanski veliki oltar sv. Frančiška Ksaverja stebrnega tipa, izdelan iz brušenega betona, je iz 1871. V oltarni niši je kiparska skupina Sv. Frančišek Ksaver krščuje Indijca, ob straneh pa sta kipa sv. Hieronima in sv. Lovrenca. Ob tabernaklju klečita angela.

Na južno ladijsko steno je prislonjena marmorirana prižnica v baročni tradiciji.

Rokokojski oltar v kapeli Žalostne Matere Božje je iz 3. četrt. 18. stol. Oltarni nastavek krona baldahin z zastorom. V tronu je sočasna slika Pieta (o. na pl.), proti kateri se na piedestalih obračata kipa sv. Marije Magdalene in sv. Janeza Evangelista.

Na slavoločni steni stojita na podstavkih kipa Device Marije in Srca Jezusovega z zač. 20. stol. Podobe postaj križevega pota iz 1. pol. 20. stol. so reliefno oblikovane v polihromiranem mavcu.

VIRI IN LITERATURA: Attems 1994, str. 36, 37; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Hofler 2001, str. 149; J. Rosa 1996 a, str. 44, 45; ŽA Podnanos, Spominska knjiga župnije sv. Frančiška Ksaverija v Lozicah, str. 5.

J. E. in L. V.LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana obzidana cerkev leži sredi vasi. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na južni strani, ladja s kapelo na isti strani in zvonik. Zid okrog cerkve je na vzhodu in zahodu predrt z baročnima vhodoma, ki ju obstopa par slopov z obeliskoma in prekinjenim segmentnim zatrepom.

ZGODOVINA: 1648 se cerkev omenja kot Sv. Gotard. Patronat se je spremenil ok. 1782, ko se omenja zavetnik sv. Frančišek Ksaver, leto pozneje pa bratovščina sv. Frančiška Ksaverja pri cerkvi sv. Gotarda. Župnija na Lozicah je bila ustanovljena 1892. Sedanja cerkev je bila verjetno sezidana v 2. pol. 17. stol. Zvonik je iz 1717. Poznobaročna kapela Žalostne Matere Božje je bila prizidana v 3. četrt. 18. stol.

ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna, kapela kvadratna, prezbiterij pa ima triosminski zaključek. Pred pročeljem stoji zvonik oglejskega tipa, katerega zvonica se odpira s tremi vhodi. V sklepnik Z arkade je med rastlinsko ornamentiko vklesana letnica 1717. V drugem nadstropju je okroglo okno s kamnito žarkasto obrobo. Vse vogale cerkve obrobljajo kamniti šivani robovi. Pod streho, pokrito s skrilastimi ploščami, teče konzolni venec.

NOTRANJŠČINA: Ladja je pokrita z zrcalnim obokom s sosvodnicami, ki sloni na venčnem zidcu. Zrcalo je obrobljeno s štukiranim okvirjem, znotraj katerega so trije manjši okvirji.

Prezbiterij je pokrit z banjastim obokom s sosvodnicami, ki je oprt na konzole. Od ladje ga ločuje slavolok na kaneliranih pilastrih.

Kapela se v ladjo odpira s pilastrskim slavolokom. Pilastri in volutne konzole nosijo venčni zidec in križni obok, ki ga sestavljajo štiri sosvodnice. Oltarno steno obroblja slavolok z agrafo.

OPREMA: Neoromanski veliki oltar sv. Frančiška Ksaverja stebrnega tipa, izdelan iz brušenega betona, je iz 1871. V oltarni niši je kiparska skupina Sv. Frančišek Ksaver krščuje Indijca, ob straneh pa sta kipa sv. Hieronima in sv. Lovrenca. Ob tabernaklju klečita angela.

Na južno ladijsko steno je prislonjena marmorirana prižnica v baročni tradiciji.

Rokokojski oltar v kapeli Žalostne Matere Božje je iz 3. četrt. 18. stol. Oltarni nastavek krona baldahin z zastorom. V tronu je sočasna slika Pieta (o. na pl.), proti kateri se na piedestalih obračata kipa sv. Marije Magdalene in sv. Janeza Evangelista.

Na slavoločni steni stojita na podstavkih kipa Device Marije in Srca Jezusovega z zač. 20. stol. Podobe postaj križevega pota iz 1. pol. 20. stol. so reliefno oblikovane v polihromiranem mavcu.

VIRI IN LITERATURA: Attems 1994, str. 36, 37; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Hofler 2001, str. 149; J. Rosa 1996 a, str. 44, 45; ŽA Podnanos, Spominska knjiga župnije sv. Frančiška Ksaverija v Lozicah, str. 5.

J. E. in L. V.