01.06.2001

Župnijska cerkev v Podnanosu

Cerkev sv. Vida

LEGA IN TLORIS: Proti severu usmerjena delno obzidana cerkev stoji sredi naselja na trgu, obdanem s hišami. Na jugu vodi do nje kamnit baročni vhod. Vrh stopnic z vklesano letnico 1694, obdanih s stopničastima bočnima zidovoma, je postavljen portal. Z rombastim in rožnim vzorcem izklesan par podbojev in iz klesanih klad sezidan par stranskih slopov zaključuje preklada, ki nosi obeliska in segmenta trikotnega zatrepa. V tlorisu cerkve si sledita prezbiterij, ki ima na vzhodni strani prizidano staro zakristijo, na zahodni pa novo, in ladja, ki ima na vzhodni strani kapelo, nekdanji prezbiterij, in tik pred pročeljem prizidek s kornimi stopnicami. Samostojen zvonik je sredi trga na zahodu.

ZGODOVINA: Kraj, ki se je nekdaj imenoval Šentvid oz. Šembid, in posredno tudi cerkev sta omenjena v listini iz 1274. 1479 se omenja vikariat, med 2. pol. 16. in sred. 18. stol. kaplanija, nato pa spet vikariat. Prvotna gotska ccrkev je bila pravilno orientirana. Prezbiterij, ki ga je ok. 1460 sezidala kranjsko-škofjeloška delavnica, je prva arhitektura, pripisana vodilnemu mojstru te skupine, hkrati pa tudi prva uresničitev gotskega oboka s figuralnimi sklepniki in konzolami na Primorskem. Poslikan je bil ok. 1481, ko je cerkev zaradi oskrunjenja ob pustošenju Turkov ponovno posvetil pičenski škof Paskazij iz Gračišča. Sedanja stavba je bila zgrajena v 2. pol. 17. stol, in sicer pravokotno na starejšo cerkev. Zvonik je bil postavljen že 1615 (dat. z. napisno ploščo). Gotski prezbiterij je bil vključen v novo stavbo in je prevzel funkcijo stranske kapele. Zidavo nove cerkve in preureditev označujeta letnici 1671 na stranskem portalu in 1685 nad glavnim portalom. Novo cerkev je 25. 7. 1699 posvetil tržaški škof Giovanni Miller. Cerkvena notranjščina je bila popolnoma predelana v 2. pol. 18. stol. Do 1788 je bilo pri cerkvi pokopališče, na kar opozarja nagrobnik iz 1475, vdelan v obzidje. Samostojna župnija je bila ustanovljena 1890. Nova zakristija je bila zgrajena 1892.

ZUNANJŠČINA: Ladja in prezbiterij sta pravokotna, stari prezbiterij ima triosminski zaključek.

Zgodnjebaročno tempeljsko fasado členijo štirje kamniti pilastri, ki nosijo trikotno čelo, obrobljeno s konzolnim vencem. Zunanja pilastra objemata vogala kot slopa in segata na zahodu in vzhodu ladijsko steno. Osrednji par pilastrov dobiva svoje nadaljevanje s pilastroma, ki členita timpanon. Kamnit glavni portal je iz 1685. Kanelirana jonska polstebra z volutnima kriloma nosita preklado s prekinjenim trikotnim zatrepom, zapolnjenim s parom volut. Sredi čela je v polkrožni niši na podstavku na mestu starega novejši kipec Matere Božje. Nad portalom je v središču fasade okroglo kamnito okno v obliki kolesa. Okrog medaljona s Kristusovim monogramom so razporejeni balustri in žarkaste konice. Stranski polji pročelja predirata para oken s prekinjenimi segmentnimi zatrepi, sredi katerih stojijo na podstavkih vaze. Okvirja spodnjih oken sta okrašena z bisernim nizom in rastlinskim ornamentom. V trikotnem čelu fasade je preprostejša varianta okna v obliki kolesa.

Na Z ladijski steni je kamnit stranski portal iz 1671. Nova zakristija ima na J steni portal z letnico 1892. V talni zidec Z ladijske stene in ostenje prezbiterija je vzidanih več gotskih vogalnikov iz apnenca s kamnoseškimi znamenji.

Cerkev obdajata profiliran talni zidec in podstrešni konzolni venec. Njeni vogali so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Pokrita je s skrilastimi ploščami.

Zvonik je eden najzgodnejših primerkov oglejskega tipa na Slovenskem. Tambur obdaja zgodnjebaročna balustrada, ki je bila verjetno dodana v času zidave nove cerkve v zadnji četrtini 17. stol.

J. E. in L. V.