Romanje žena in deklet

Romarska pot nas je naprej vodila po pomladno prebujajoči soški dolini v Drežnico, pod mogočen Krn, v cerkev Srca Jezusovega, v kateri smo darovali sveto mašo s hvaležnostjo za vse milosti in darove Vstalega Gospoda ter mu priporočili in izročili naše družine in župnijsko skupnost. Domačni Mirko Kurinčič nam je po maši predstavil drežniško župnijo, zgodovino cerkve Srca Jezusovega in nas potem povabil še na ogled zasebne zbirke iz I. svetovne vojne.

Iz Drežnice smo pot nadaljevali v Kobarid in si ogledali Muzej sirarstva v mlekarni Planika, kjer so nas zelo lepo sprejeli in nam predstavili značilnosti kobariške mlekarne. Pomemben del našega romanje je tudi kosilo, ki ni samo trenutek, ko napolnimo lačne želodce, ampak predvsem priložnost za druženje, pogovore, celo za tkanje novih idej in načrtov in seveda spoznavanjem krajev z vidika značilnih jedi – tokrat kobariških štrukljev.

Mozaiku romarskega dne smo dodali še obisk Breginja, najprej cerkve sv. Miklavža in nato še tistega dela vas, ki je »preživel« potres in je danes biser značilne benečanske arhitekture. V Breginju smo nato začeli pot vrnitve domov, a nismo mogli mimo tolminskega pokopališča ne da bi se v molitvi za nekaj trenutkov ustavili na grobu nekdanjega župnika Dominika Brusa.

Romanje žena smo zaključili z zavezo, da bomo zvesti tradiciji stanovskega romanja. Zato že zbiramo predloge za romanje 2025.