31.07.2022

Milost Stržišča

Zakaj vsako leto s težkim srcem zapuščam Stržišče?
106_0669.JPG
V nedeljo ko prispemo v dom duhovnosti, smo si med seboj še tujci. Tekom tedna se spoznavamo in se v nedeljo zapuščamo kot prijatelji. Takoj na začetku smo povabljeni, da se med seboj odpremo, si zaupamo in delimo stvari na osebni ravni. Na ta način se darujemo drugim, kot se tudi drugi darujejo za nas. Spoznaš, da pogovori postajajo bolj zaupni in si postajamo vedno bolj blizu – če to odneseš s seboj v »dolino«, tudi ob težavah vsakdana nisi sam. Še več, s seboj odneseš lepe spomine, ki te spremljajo še nekaj časa ter se veseliš naslednjega snidenja.

Meni osebno je odhod domov težak zaradi strahu pred vrnitvijo v »starega« človeka, saj je lahko živeti vero in medsebojno sprejemanje v Stržiščah; po tednu lepot pa se je potrebno ponovno soočiti z odnosi in izzivi vsakdana.
Moja letošnja izkušnja je bila še nekoliko drugačna od preteklih dveh. Zanimivo je, da sem to zaslutila že doma, vendar sem zamahnila z roko, saj sem verjela, da si preveč domišljam. Ko pogledam nazaj, v tem vidim znamenje.

Zaupana mi je bila vloga sovoditeljice skupine. Da bo že takoj na začetku jasno – po naravi sem zelo nesamozavestna. Vendar se zaradi tega nisem želela odpovedati tej čudoviti priložnosti, da si dokažem, da zmorem. Hvaležna sem zanjo in moram reči, da je bilo lepo. Tudi težko, saj vsaka odgovornost pomeni tudi neko žrtev, recimo manj časa zase, ki ga v Stržiščah značilno primanjkuje. Ob tem je bila še posebej pomembna vsaka minuta v uri tišine. Mi je bilo pa zato dragoceno predčasno jutranje vstajanje za skupno bogoslužno branje, molitev sklepnic, ki se nikdar niso zaključile v 15 minutah, načrtovanje dela v skupini…

Dober teden je že, kar sem se vrnila iz Stržišča, in v meni še vedno odmeva… Za razliko od preteklih let, sem se doma vrnila h gradivu, ki nas je vodilo skozi teden v znamenju znamenja. Skozi besedila posameznih dni slišim besede Primoža in Tomaža, zaznavam naše pogovore v skupinah, tokrat pa imam čas tudi odgovoriti na katero izmed vprašanj v gradivu. :-P

In sklep? Vaditi se v branju znamenj, njihovem zaznavanju, čudenju, osmišljanju stvari ter negovanju verskega čuta. Nenazadnje, tudi sama postati znamenje. To mi ostaja velik izziv.

Ema J.