Cerkev Marije Magdalene v Otoščah

Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene nad Otoščami

LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana cerkev leži na samotni jasi nad vasjo. V tlorisu si sledita prezbiterij in ladja.

ZGODOVINA: Cerkev se omenja v listini o posvetitvi, ki jo je 1496 izdal škof Sebastian, vikar oglejskega patriarha. Ker je bila po turškem pustošenju oskrunjena, jo je 1518 ponovno posvetil škof Daniel de Rubeis, oglejski vikar. Do ustanovitve župnije Lozice je bila podružnica vipavske župnije, v zadnjih stoletjih oskrbovana iz Podnanosa. Ostenje cerkve je verjetno še vsaj iz 16. stol. Stavba je bila popravljena v baroku. Propadajoča je bila popolnoma obnovljena 1998.

ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna. Prezbiterij, ki ima triosminski zaključek, je zamaknjen proti J.

Fasado krasi kamnit baročni portal z blazinastim frizom, zaključuje pa na novo pozidan zvonik na preslico.

Vogali prezbiterija so okrepljeni s šivanimi robovi.

NOTRANJŠČINA: Prezbiterij je banjasto obokan, ladja pa pokrita z ravnim lesenim stropom. Ločuje ju kamnit slavolok s porastlinjenim temenskim kamnom. Oprt je na slopa, katerih podstavka sta izklesana z rombastim vzorcem.

OPREMA: Na oltarni steni je slika sv. Marije Magdalene (o. na pl.), delo Henrika Dejaka iz 1899. Na S steni prezbiterija visi razpelo s Križanim iz 19. stol.

Daritveni oltar je sestavljen iz kamnitih klad in ostankov nagrobnih plošč.

VIRI IN UTERATURA: Attems, 1994, str. 36-37; Gradivo ZVKDS Nova Gorica; J. Iloflcr, 2001, str. 150; ŽA Podnanos,

Spominska knjiga župnije sv. Frančiška Ksaverija na Lozicah, str. 5.