Cerkev v Podbrjah

LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana cerkev, ki jo domačini imenujejo tudi Sv. Rok, leži na odmaknjenem kraju Podbrje ob graščini Roženek, nedaleč od Podnanosa v smeri proti JZ. V tlorisu si sledita prezbiterij in ladja.

ZGODOVINA: Cerkev je poznogotska. Njen prezbiterij je bil obokan 1502 (dat.). 1503 jo je posvetil oglejski generaini vikar, škof Hieronim de Franciscis. V 17 stol. je bila cerkev predelana v zgodnjebaročnem slogu (letnica 1636 nad glavnim portalom). 1642 je škof Mihael Kumar pl. Kumberg posvetil oltar sv. Rešnjega telesa. Najpozneje od srede 17. stol. je bila cerkev kot vipavska podružnica oskrbovana iz Podnanosa, 1890 pa je postala podružnica tamkajšnje župnije. Poškodovana je bila v I. svetovni vojni. Obnovljena je bila pred II. svetovno vojno (letnica 1939 na obočnem sklepniku) in sredi 90. let 20. stol.

ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek. Na fasadi je kamnit portal, zaključen s prekinjenim trikotnim zatrepom in obeliskom. Timpanon zapolnjuje plošča z reliefom angelske glave in letnico 1636. Kiparski okras v obliki angelskih glavic, vaz s cvetjem in rastlinja je okoren. Nad portalom je krožno okno v obliki kolesa iz istega obdobja. Kakor pri krožnem oknu na fasadi ž. c. v Podnanosu ga sestavljajo žarkasto razporejeni balustri. Pročelje zaključuje zvonik na preslico. Na V steni prezbiterija je v okvirju kamnit relief Križanje z letnico 1644. Pokrita je s skrilastimi ploščami.

NOTRANJŠČINA: Prezbiterij je rombasto obokan. Rebra počivajo na geometričnih konzolah. Dve konzoli sta figuralni - upodobljena sta bradata moža. Na temenu oboka so trije sklepniki: v obliki cveta, s Kristusovim monogramom in s križem. Drugi sklepniki so v obliki grbovnih ščitkov. Prezbiterij je od ladje ločen s kamnitim, rahlo zašiljenim slavolokom s posnetimi robovi, ki se slogovno nahaja na prehodu med gotiko in renesanso. Podstavka slopov sta izklesana z motivom palmete, kapitela in sklepnik vrh loka pa z motivom angelske glave.

OPREMA: V cerkvi stojijo trije oltarji zlatega tipa. Stebrni veliki oltar sv. Kozme in sv. Damijana je najmlajši. Na njegovi predeli je v okvirju latinski napis, ki poleg letnice nastanka oltarja (1657) sporoča tudi avtorjevo ime: Angelo Sperandi. Angelske glavice, puti in hrustančasta ornamentika šc manierističnega izvora prekrivajo že visokobaročno zasnovano arhitekturo. V tronu stojita kipa sv. Kozme in sv. Damijana, nad katerima plava Bog Oče. V stranskih nišah sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Nad njima so na segmentih loka in na prekladi kipi štirih evangelistov. Še više, ob atiki, so verjetno podobe starozaveznih prerokov. V niši atike je relief Elija v ognjenem vozu. Ob njem sta v nišah kipca sv. Frančiška Asiškega in sv. škofa. Oltar krona kartuša s Kristusovim monogramom. V nišah na predeli so kipci angelov in verjetno sv. Bonaventure in sv. Tomaža Akvinskega. Ob slavoloku stojita stranska oltarja, ki sta slogovno bližje zgodnjemu baroku oz. pozni renesansi. Oltar sv. Rešnjega telesa na desni je bil posvečen 1642. V tronu je relief Čaščenje sv. Rešnjega telesa. V stranskih nišah stojita kipa Arona in Mojzesa. V prekinjenem trikotnem čelu niš stojita kipa angelov. Kipa angelov sta bila tudi na akroterijih glavnega timpanona. Vrh oltarja je kip vstalega Kristusa. Marijin oltar na levi je bil izdelan 1649 (dat.). V tronu je poznejši poznobaročni kip Device Marije z Detetom, v nišah ob njej pa sta kipa sv. Roka in sv. Boštjana. V atiki je v tondu relief Boga Očeta. Ob njem podpirata krono oltarja kariatidi. pod njim posedata na prekladi angela muzikanta. Na segmentih loka sta figuri prerokov, v prekinjenem čelu atike pa je Vstali Kristus v spremstvu dveh angelov. Oltarja imata podobno oblikovana antependija: obrobljata ju kariatidi, elipsasti kartuši z angelsko glavico pa uokvirjata Kristusov oz. Marijin monogram.
Ob glavnem vhodu je kropilnik iz 2. pol. 1.7. stol. čašaste oblike, pod katerim je angelska glavica.

VIRI IN LITERATIJRA: Attems 1994, str. 35, 36; K. Ccvc 1952, str. 236; E. Cevc 1966, str. 97; Gradivo ZVKDS NovaGorica; J. Hofler 2001, srr. H9; I. Komelj 1973, sir. 282; J. Rosa 1996 b, str. 207-214; F. Slclč 1960, str. 55-57, 199; I. Šterman, T. Lovcc 1985; Valvasor 1995, f. 204; S. Vrišcr 1967, str. VII; S. Vrišer 1983, str. 23-27; ŽA Podnarios, listina 1503, maj 9.; ŽA Podnanos, listina 1642, sep. 27.J. E. in L. V. Junij 2001