Cerkvev sv. Hieronima na Nanosu

LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana cerkev leži na ravnici na zahodni strani Grmade, na V pobočju Nanosa. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ladja, ki ima ob S steni prizidano zakristijo, in zvonik pred desno polovico fasade.

ZGODOVINA: 1360 se cerkev omenja kot podružnica vipavske župnije. Stavba je v jedru gotska. Prezidana je bila v 17. stol. V 17. in 18. stol. so jo oskrbovali duhovniki iz Podnanosa. Cerkev in oltarje je 15. 9. 1624 posvetil tržaški škof Rinaldo Scarlichi. Zvonik je bil postavljen 1776. V naslednjih stoletjih je bila večkrat popravljena, na kar opozarjajo napisi in letnice na fasadi in na zvoniku. Od šestdesetih let 20. stol. je bila v ruševinah. 1990 je bila temeljito obnovljena.

ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.

Na fasadi je kamnit baročni portal. Levo spodaj je vanj vklesana letnica 1700, na pragu pa letnica obnove 1900. Ob portalu je kamnit baročni okenski okvir, v katerega je vklesan latinski napis z letnico 1656. Na S ladijski steni je ob fasadi napis z letnico 1787.

Na južni ladijski steni sta gotski šilastoločni, lijakasto vrezani okni. Nad novejšim vhodom v zakristijo je vzidana profilirana preklada starejšega portala ali okna.

Pritličje zvonika je križno obokano. V zadnjem nadstropju zvonika je bifora; pod piramidasto streho je speljan konzolni venec. Z izjemo zakristije je stavba obdana s kamnitim pristrešenim talnim zidcem; vogali so poudarjeni s kamnitimi šivanimi robovi. Pokrita je s skrilastimi ploščami.

NOTRANJŠČINA: Prezbiterij je banjasto obokan. Od ladje ga ločuje rustikalen kamnit šilasti slavolok s posnetimi robovi iz obdobja gotike.

Ladja je pokrita z ravnim lesenim stropom.

OPREMA: Baročni veliki oltar sv. Hieronima stebrnega tipa iz marmorja je ohranjen v okrnjeni obliki. Oltarna podoba sv. Hieronima, ki jo je 1990 naslikal Tomaž Perko, je nadomestila prejšnjo podobo, ki jo je 1826 naslikal Anton Irtitsch. Na nekdanjih obhodnih lokih sta nekoč stala marmorna kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Florijana.

Daritveni oltar iz belega marmorja je bil postavljen ob zadnji obnovi cerkve.

Kamnita baročna stranska oltarja stebrnega tipa, ki sta stala ob slavoločni steni, sta propadla. Njun ostanek je del preklade, vzidan v steno desno od slavoloka.