20.12.2020

Razmišljanje na 4. adventno nedeljo

Dragi bratje in sestre, dragi prijatelji, lep pozdrav vsem. Adventna pot nas je privedla do četrte postaje in svetloba adventnega venca je že konkretna. Ni več samo luč na koncu tunela, ampak konkretna svetloba, ki nam napoveduje pravo razbohotenje luči prihajajočega Odrešenika.

Veliko pomenljivih dogodkov nam potrjuje, da adventna pot daje sadove. Hvala vsem, ki ste se odločili in sprejeli marsikaterega od predlaganih korakov na tej poti. Prepričan sem, da ste tudi sami v teh dneh doživljali kako Bog izpolnjuje in bo še izpolnjeval dano besedo. Prihaja med nas in je že čisto blizu!

Temeljno vprašanje trenutka, ki ga živimo je, koliko smo v resnici pripravljeni na Božja presenečenja ob njegovem letošnjem prihodu. Zakaj poudarjam pripravljenost presenečenja? V letošnjem adventnem času sem velikokrat slišal besedno zvezo: »Ni tako, kot smo navajeni!« Res ni tako, kot je zasidrano v naših običajih, našem spominu. Dan za dnem iščemo poti in načine, da bi pripravili svoja srca, naše domove na velikodušen sprejem Gospoda.

Vsi poznamo pregovor, da se zgodovina na nek način ponavlja. Zato bi vas rad v današnjem razmišljanju spomnil na dogodek iz današnjega evangelija: obiska angela Gabrijela pri Mariji. Obisk sam in predvsem Marijin odgovor sta ključnega pomena za zgodovino odrešenja. Velikokrat postavljamo Marijin odgovor za zgled človekove zvestobe Bogu. O tem dogodku lahko razmišljamo vsak dan vsaj trikrat, saj nas jutranje, opoldansko in večerno zvonjenje vabi k molitvi prav ob spominjanju skrivnosti tega dogodka. Vedno znova lahko kličemo: »Bravo Marija, za pogum, za odločitev ...

Malokdaj pa ob tem pomislimo, da ta dogodek ni del Marijinih načrtov. Ni ga načrtovala sama, niti ne v odnosu z zaročencem Jožefom. Obisk angela Gabrijela je bilo čisto presenečenje. V Njeno načrtovanje je ta obisk in novica povezana z njim udarila kot strela z jasnega ter v hipu spremenil marsikaj, kar je bilo utečeno ali pa zelo natančno že načrtovano.

Zato občudujem(o) najprej Marijino pripravljenost sprejeti Božje presenečenje in prilagoditi in uskladiti svoje življenjske načrti z novostjo, ki jo prinaša Bog sam. Tisti trenutek, ko ji je angel Gabrijel zaupal Božji predlog, ji zagotovo ni bilo vse povsem jasno. Sprejela je novonastale okoliščine, lahko bi rekli, da je sprejela novo realnost in zaupala, da ji bo Predlagalec pokazal tudi načine, kako jo živeti. Marija je s tem ponižno in potrpežljivo prisluhnila in sprejela Božji predlog. Nadaljevala je pot pričakovanja, ki jo je že prej živela, saj je bilo njeno ljudstvo v pričakovanju, a hkrati je dopustila, da se je to pričakovanje dopolnilo po Božji zamisli.

Ko sem na začetku razmišljanje dejal, da je tudi za nas temeljno vprašanje, ali smo pripravljeni na Božja presenečenja ob letošnjem Odrešenikovem prihodu, sem imel pred očmi prav podobe ustaljenih navad pričakovanja in praznovanja ter soočenje z dejstvom, da bo letos drugače. Gledano z vidika navad, bo letos res precej drugače, a to še ne pomeni, da ne bo Božiča. Bog vedno izpolni obljubo in jo bo tudi letos.

Zato je vsak izmed nas pred izzivom oziroma povabilom, da si nadene zgled Marijine ponižnosti in potrpežljivosti. Naš osebni, družinski in župnijski »zgodi se po tvoji volji« bo odprl vrata naših src, domov, župnije obljubljenemu odrešeniku.
župnik Tomaž