Moja izkušnja tedna duhovnosti

Že na prvi pogled, ko smo se zbrali pri mizi ob večerji, sem dobila občutek kot da se poznamo že dlje časa in da si popolnoma lahko zaupamo. Bili smo kot kakšna družinica, v katero zaidejo tudi težave in nekaj jih je bilo.

Najbolj se me je dotaknila narava, s katero smo bili obkroženi in ura tišine, ki je res hitro minila ob petju ptic in šumenju gozda, ravnikov ... V tišini sem imela čas poglobiti se vase in se obrniti na Boga.

Zahvaliti se moram našemu župniku Tomažu, ki nas je cel teden nagovarjal in spodbujal, da je okrog nas veliko znamenj, samo videti jih moramo in jih prepoznati (beri: pravilno prebrati).

Jerneja Marolt